ZMT: Rudarsko stanovanje na Njivah
Štedilnik / šporhet
Sredi 19. stoletja je bil štedilnik najpomembnejši element kuhinje – prevzel je funkcijo ognjišča in peči. Njegova izjemna funkcionalnost je vključevela ogrevanje stanovanja, pripravo hrane, gretje vode (kotliček za vodo), sušenje in shranjevanje drv, včasih tudi rejo piščancev (v odprtini za hrambo drv), sušenje sadja in drugo. Gospodinje so mu posvečale veliko skrb. Moral je biti dobro očiščen in vzdrževan, svetleč rob okoli železne plošče je moral tak tudi ostati, po tem so se merile bolj ali manj skrbne gospodinjeMaterial in mere: opeka, železo, baker; v – 73 cm (dvignjeni del – 173 cm), š – 69 cm, d – 137 cm Izdelano: v obdobju od 1896 do 1899
Zaboj za premog / kolmkišta
Zaradi načina ogrevanja ni v nobeni kuhinji manjkal zaboj za premog – kolmkišta. Obvezno je stala zraven štedilnika, kjer je služila tudi kot klop. Včasih je dobila še kakšno dodatno funkcijo; v dobro očiščenem zaboju za premog so hranili kuhan krompir, ki je v času pomanjkanja nadomeščal kruh. Kolmkišta je služila tudi otrokom, ko so se v najzgodnejših letih igrali rudnik. Kakršno življenje, takšna igra.Material in mere: les (smreka); v – 45 cm, š – 41 cm, d – 62 cm Izdelano: v začetku 20. stoletja
Miza / metrga (nem. Mehltruhe – skrinja za moko)
Miza je bila v začetku 20. st. zagotovo eden od najbolj uporabljenih kosov pohištva: trikrat dnevno je družina pri njej jedla, služila je tudi kot shramben prostor za moko oz. za gnetenje testa za peko kruha v krušni peči, delovni pult za pripravo jedi, vsaj enkrat tedensko je bila tudi likalna deska, še najmanj je bila študijska deska. V kuhinji je stala med vrati in oknom, zraven nje ob steni je stala klop, na drugi strani pa vsaj dva stola brez naslonjala. Nikjer ni bilo toliko prostora, da bi lahko 8-, 10- ali 12-članska družina skupaj obedovala, tako je bilo hranjenje po etapah povsem običajno. Najprej otroci, potem starši, stari starši in purši.Material in mere: les (smreka); v – 79 cm, š – 66 cm, d – 98 cm Izdelano: v začetku 20. stoletja
Stola / štokerla
Stoli brez naslonjala so nasledniki klopi, ki so bile v 19. stoletju v splošni rabi. Stol je služil za sedenje, pa tudi kot podstavek pri umivanju (v prenosnem umivalniku – l'vuorju) ali pri mesenju testa (v krušni skledi).Material in mere: les (smreka); v – 48 cm, š – 39 cm, d – 39 cm Izdelano: v začetku 20. stoletja
Omara / kredenca
Kredence so nadomestile nizke omare s policami – st'laže. Ene in druge so se uporabljale za shranjevanje posode in živil. So prvi primer pohištva (po 1. svetovni vojni), pri katerem je bila presežena njegova gola funkcionalnost. Na kredencah so svoj prostor dobili tudi okrasni predmeti (razglednice, boljše steklo in keramika, porcelan ipd.). Spodnji del, namenjen shrambi živil, je bil zaprt, zgornji pa deloma zastekljen. V vmesne predale so spravljali jedilni pribor, serviete ipd. Najimenitnejše, ki so izkazovale tudi premožnost lastnika, so bile take 'iz kota v kot', narejene po meri od ene do druge stene.Material in mere: les (smreka), steklo; v – 108 cm, š – 52 cm, d – 105 cm Izdelano: v začetku 20. stoletja
Posoda in pribor
Od posode so bili nujni dva večja lonca (5 l) in manjši (3 l) za juho, nekaj litrskih, nekaj skled in kakšna ponev (ali ponučka – manjša ponev). Posoda je bila lahko shranjena v kredenci, na polici nad štedilnikom ali pa je ravno tam priročno visela na žebljih. Največ so uporabljali železno emajlirano posodo, ki se je odlikovala z izjemno trpežnostjo. Blizu štedilnika je viselo še držalo za pokrovke, zloščene zajemalke in za manjše skodelice.Obdobje: začetek 20. stoletja
Jedilni pribor
Jedilnega pribora (iz železa in aluminija) je bilo malo, do konca druge svetovne vojne so v knapovskih družinah jedli vsi iz iste sklede, ki ni dopuščala obotavljanja. Krožniki so bili le za juho, vilice in noži so prišli v širšo uporabo šele po drugi svetovni vojni, prej pa so se v glavnem uporabljale le žlice. Dva večja noža sta v povprečnem gospodinjstvu popolnoma zadostovala.Obdobje: začetek 20. stoletja
Stojalo za vedra / vaserbank
Stojalo za vedra je bilo nujni del opreme do napeljave vodovoda v kolonijske hiše v 60. letih 20. stol.Material in mere: les (smreka); v – 50 cm, š – 27 cm, d – 60 cm Izdelano: v 30. letih 20 stoletja
Držalo za sezuvanje škornjev / zajc
Predmet, ki ni manjkal v nobeni kuhinji in nazorno govori, v kaj so bili ljudje obuti, je sezuvalo – zajc. Težki usnjeni škornji in visoki čevlji so bili del delovne opreme in tudi vsakdanja obutev. "Zajca" so zaradi nezahtevne konstrukcije po navadi izdelali doma. Zaradi dveh rogljev, med katera se vtakne peta škornja, res nekoliko spominja na zajčja ušesa.Material in mere: les (smreka); v – 10 cm, š – 10 cm, d – 40 cm Izdelano: v začetku 20. stoletja
Razpelo / križ
Razpelo je bilo kot simbol intimnega doživetja vere del hišnega inventarja. Kjer so ga imeli, so ga postavili v kuhinjo nad kredenco.Material in mere: les; v – 64 cm, š – 35 cm, v kipa – 45 cm Obdobje: začetek 20. stoletja
Stenski prt / vandšoner
Stene v kuhinji so polepšali in zaščitili s stenskimi prti – vandšonerji (nem. Wand schön), izdelanimi v šivani obrisni tehniki. Na njih je bilo po navadi izpisano kakšno spodbudno geslo, ki je poudarjalo kakovost gospodinje in povzdigovalo pomen doma.Material in mere: laneno platno, izvezeno v "štilštih" tehniki; š – 63 cm, d – 100 cm Izdelano: v 20. letih 20. stoletja
Držalo za milo in brisačo
Držalo za milo in brisačo je bilo skupaj z vedrom tisti del kuhinje, ki je služil kot kopalnica. Po umazanem delu v jami se je bilo treba umiti. Rudniška kopalnica je bila zgrajena leta 1906, a vsi zaposleni je niso mogli uporabljati. Rudniške kopalnice so bile enkrat tedensko na voljo tudi družinskim članom zaposlenih, ki pa so zaradi navajenosti in predsodkov vsakodnevno higieno še naprej opravljali v enem od kotov kolonijske kuhinje.Material in mere: emajlirana pločevina; v – 50 cm, š (spodaj) – 10 cm, d – 35 cm Izdelano: v začetku 20. stoletja
Ptičja kletka / fugluž
Pogosto so bile v kuhinji tudi ptičje kletke – fugluži (nem. Vogel Haus), narejene iz lesenih deščic in paličic. Z lovom na ptice in z njihovo oskrbo so se ukvarjali izključno moški. Na limanice so lovili liščke, taščice, ščinkavce, slavčke, šoje in jih tudi prodajali. Lov na ptice je bil prepovedan, kar mu je dajalo dodaten mik. Rejo ptic so začeli opuščati že pred začetkom druge svetovne vojne.Material in mere: les/kovina; v – 34 cm , š – 22 cm, d – 30 cm Izdelano: v 30. letih 20. stoletja
Postelja / pojstla
Nočna omarica / nahkastel
Zibelka / zibka
Najmlajši so spali v košarah ali zibelkah, narejenih iz lesa in z izrezljanimi motivi.Material in mere: les (češnja); v – 34 cm, š – 46 cm, (š – ležišče 30 cm), d – 104 cm Izdelano: leta 1885
Omara / kosten
Omare – kostni so postale sestavni del opreme v spalnicah večinskega prebivalstva v začetku 20. stoletja. Služile so za shranjevanje boljših kosov zgornjih oblačil (obleke, plašči, boljša krila in podobno). Kar ni sodilo v omaro, je viselo na obešalniku – aufhengerju.Material in mere: les (smreka); v – 195 cm, š – 50 cm, d – 112 cm Izdelano: v začetku 20. stoletja
Obešalnik / aufhenger
Kar ni sodilo v omaro, je viselo na obešalniku – aufhengerju, ki je imel poleg osnovne še okrasno funkcijo. Zaradi slabega ekonomskega in socialnega položaja je veliko rudarjev iz Revirjev iskalo zaslužek po svetu. Ko so rudniki v tujini propadali, so se tudi rudarji vračali domov in s sabo nosili manjše uporabne dekorativne kose opreme.Material in mere: les (hruška); v – 15 cm, š – 12 cm, d – 65 cm Izdelano: v 20. letih 20. stoletja
Predalnik / šublatkosten
Predalnik je reprezentančni kos pohištva, kamor so spravljali perilo, posteljnino, spodnje perilo, srajce in manjše kose garderobe. V zgornjih predalih so hranili dokumente (od tod pomembnost), vrhnja krovna ploskev pa je bila po navadi pogrnjena z ročno vezenim prtom in namenjena okrasju, slikam, vazam ipd.Material in mere: les (oreh)/železo; v – 93 cm, š – 63 cm, d – 93 cm Izdelano: konec 19., začetek 20. stoletja
Rudarska uniforma
Rudarske slavnostne uniforme izvirajo iz praktične poklicne oprave iz sredine 18. stoletja. Njihova oblika se je v različnih državah skozi čas spreminjala, značilne rudarske oznake pa so ostale povsod enake. Uniformo sestavljajo črne hlače in črn suknjič, črna kapa in bele rokavice. Na suknjiču je prišitih 28 medeninastih gumbov, ki naj bi simbolizirali starost sv. Barbare, zaščitnice rudarjev, ko je umrla. Nositi rudarsko uniformo je bila in je še danes predvsem čast. Rudarji se v stanovske uniforme oblečejo ob veselih in žalostnih dogodkih.Material in mere: tvid (volnena mikanka v keprovi vezavi), žamet, platno, svila
Kovček/ rajzekufer
V spalnici je imel mesto tudi kufer ali rajzekufer – večji platnen ali lesen kovček, ki je še najmanjkrat služil za Reise (nem. potovanje).Material in mere: les; v – 24 cm, š – 33 cm, d – 55 cm Obdobje: konec 19., začetek 20. stoletja
Skrinja / škrinja, kišta, kufer
Lesena skrinja (podobna kovčku) je bila namenjena shranjevanju rudarjevega orodja, tudi oblačil in obutve. Pri najbolj skopih je bila zaradi ključavnice "trezor" za živila.Material in mere: les (smreka); v – 41 cm, š – 41 cm, d – 80 cm Izdelano: v obdobju med 1900 in 1930
Šivalni stroj / singerca
Pomemben artikel, ki je pripomogel k urejenemu videzu in popravil družinski proračun, je bil šivalni stroj – singerca. Nekatere šivilje so se naučile šivati pri t. i. boljših familijah, kjer so bile služkinje, dokler se niso poročile, tu in tam je imela katera opravljeno gospodinjsko šolo ali pa je bila izučena šivilja, ki pa ji družbeni položaj poročene ženske in matere ni dovoljeval, da bi bila tudi nosilka svoje obrti. Moškim je bila namenjena vloga vzdrževalca in hranitelja družine. Vse, ki so znale šivati, so to delale tudi za druge in s sivo ekonomijo popravljale ali včasih celo presegle moževo plačo. Take spretnosti so bile še posebno pomembne v času velike krize v letih od 1931 do 1934.Material in mere: les, kovina; v – 75 cm, š – 42 cm, d –74 cm Obdobje: konec 19., začetek 20. stoletja
Slika / Barbara
Slika sv. Barbare, zaščitnice rudarjev, je imela vedno posebno mesto tako na steni kot tudi v kulturnem inventarju stanovalcev. Od drugega okrasja v sobi sta bili najpogostejši poročna slika, ki je obvezno visela nad zakonsko posteljo, in slika (ali dve) z nabožnim motivom.Mere: v – 48 cm, š – 38 cm Izdelano: leta 1934
Veranda / vetrolov
Verande ali vetrolovi so se pojavili z dvigom standarda in z novimi družbenimi razmerami. Sodobni, komunalno povsem urejeni bloki, ki so jih gradili v poznih 50. in zgodnjih 60. letih 20. st. (s kopalnicami, stranišči na izplakovanje, z vgrajeno osnovno kuhinjsko opremo, s parketom in predprostorom), so na kolonije metali slabo luč. Prebivalci kolonij so si, čeprav skromnih dimenzij, z gradnjo verand povečali bivalno površino. 2,5 m2 pomeni 10 % več uporabne površine, ki je bila zaradi nakupa novih gospodinjskih strojev in aparatov zelo dobrodošla. Verande niso imele enotne namembnosti: ponekod so v njih uredili predprostor, drugod kuhinjo ali kombinacijo obojega. Verande so močno spremenile podobo hiš na dvoriščni strani. V njih so našli svoje mesto pralni stroji, hladilniki, omare za shranjevanje čistil in metel, odslužene kredence ipd. Največ so pridobili tisti, ki so si v verandah lahko uredili kopalnice. Te so si urejali tudi v shrambah.Obdobje: 60. leta 20. stoletja
Vodno korito
Vodna korita oz. vodovodne priključke v kuhinjah so si od skupnega vodnjaka (štirne) stanovalci kolonij v 60. letih 20. stoletja uredili sami. V tem obdobju sta potekali tudi menjava suhih stranišč z angleškim WC in gradnja pretočnih greznic.Material in mere: emajlirana pločevina, š – 45 cm, d – 70 cm Izdelano: v 60. letih 20. stoletja
Štedilnik / šporhet, tobi
Ko so se pojavili novi gospodinjski stroji in naprave, je vzidan štedilnik zavzemal preveč prostora v premajhni kuhinji. Ker so bili nesporno praktični in ker so bili rudarji še vedno upravičeni do deputata (brezplačnega premoga), so jih zamenjali z manjšimi, samostoječimi litoželeznimi štedilniki – tobiji. V širšo uporabo so prišle tudi ožje trajnožareče peči s kuhalno ploščo – kiperbuši (Kȕppersbusch, litoželezni štedilnik na drva).Material in mere: železo, lito železo (grelno-kuhalna plošča z dvema obročema); v – 88 cm, š – 57 cm, d – 90 cm Izdelano: v 60. letih 20. stoletja
Električni štedilnik / koher
Poleti so v kolonijah kuhali na majhnih prenosnih električnih štedilnikih z eno ali dvema grelnima ploščama.Material in mere: emajlirano železo; v – 8 cm, š – 23 cm, d – 50 cmIzdelano: v prvi polovici 60. let 20. stoletja
Ročka za hrano / kangla
Zaradi zaposlenosti žensk je zmanjkovalo časa za pripravo obedov doma. Ta primanjkljaj so skušali nadomestiti obrati družbene prehrane, v gospodinjstvih pa se je udomačila posoda za prenašanje jedil – kangla. Še bolje od menz so se obnesle (izkazale) babice, ki so zaposlenim družinam vsak dan znova napolnile kanglice. Kanglice so bile sestavljene iz treh litrskih, drugo vrh druge zloženih posod in pokrova. Skozi ročaje so bile posode povezane s kovinskim držalom, ki je hkrati zapiral vrhnji pokrov.Material in mere: emajlirana pločevina; v – 37 cm, 2r – 16 cm Izdelano: v 60. letih 20. stoletja
Miza
Metrgo je zamenjala navadna miza – v tem obdobju zaradi zaposlenosti na eni strani in sprejemljive ponudbe trga na drugi kruha niso več pekli doma. Krušne peči so začele izgubljati svojo primarno funkcijo, še vedno pa je iz njih zadišalo okoli praznikov.Material in mere: kuhinjska, les/lesonit; v – 80 cm, š – 70 cm, d – 103 cm Izdelano: v 60. letih 20. stoletja
Kuhinjske omarice
Videz kuhinje so spremenile viseče omarice, ki so izpodrinile kredence. Predeljene so bile na dva dela, vsak se je zapiral z dvojnimi drsnimi vrati. Drugi sklop elementov je bil postavljen na tla, tik ob steno. Pokriti so bili z enotno vrhnjo krovno ploščo, tik pod njo pa sta bila tudi dva predala. Kuhinje so bile narejene po vzoru t. i. frankfurtske kuhinje. Dunajska arhitektka Margarete Schutte - Lihotzky je leta 1926 po naročilu mesta Frankfurt izdelala projekt za kuhinje v novozgrajenih majhnih stanovanjih, namenjenih delavskim množicam, ki so se zgrinjale v mesta. Tip izjemno funkcionalne kuhinje so kasneje razvijali v ZDA in Skandinaviji, zato je danes bolj znana kot skandinavska ali švedska kuhinja.Viseča omarica Material in mere: kuhinjska, les/ultrapas; v – 72 cm, š zgoraj – 40 cm, š spodaj – 31 cm, d – 122 cm Stoječa omarica / stalaža Material in mere: kuhinjska, les/ultrapas; v – 85 cm, š – 40 cm, d – 95 cmIzdelano: v 60. letih 20. stoletja
Pralni stroj
Če so viseče omarice spremenile videz kuhinje, pa so bistvene funkcijske spremembe vanjo prinesli novi gospodinjski stroji. Pralni stroj (prvega so naredili pri Mieleju že leta 1900, leta 1956 je bil že popolnoma avtomatiziran) je postal simbol boljšega standarda in zaposlenih žensk. Resnično pomagalo, ki pa ni bilo takoj in povsod sprejeto. Še dolgo je med starejšo populacijo veljalo, da je na roke oprano perilo lepše.Material in mere: emajlirana pločevina; v – 88 cm, š – 45 cm, d – 70 cm Izdelano: v 50. letih 20. stoletja
Hladilnik
Sesalnik / zauger
Dobrodošla noviteta v gospodinjstvu je bil tudi sesalnik. V Slovenijo so prvi sesalniki prišli konec 20. let 20. stoletja (Hoover in Miele), a seveda ne v knapovske kolonije, kjer so bile glavno higiensko sredstvo brezove metle, krtače in cunje. Tu so se uveljavili šele s splošnim dvigom standarda v 60. letih in šele takrat se je boj z bolhami, stenicami, ušmi … nagnil ljudem v prid.Material in mere: železo; v – 20 cm, d – 5 cm Izdelano: v 60. letih 20. stoletja
Televizija
Čisti zabavi in sprostitvi je služila televizija, hkrati pa so TV-aparati v splošni uporabi povzročili zapiranje v lastno stanovanje, manj druženja in upad popularnosti kina. Mere: v – 51 cm, š – 41 cm, d – 48 cm Izdelano: leta 1956
Radio z gramofonom
Velik modni hit 60. let je bil radio z gramofonom. Popularna glasba (zlata doba slovenske popevke, srbska in hrvaška glasba) je zamenjala ljudsko, zvok z gramofonskih plošč pa prepevanje v kuhinjah. Mere: v – 38 cm, š – 31 cm, d – 57 cm Izdelano: leta 1959
Kavč
Tradicionalno opremljenim spalnicam, ki se jih razvoj stanovanjske opreme ni dotaknil toliko kot kuhinj, se je najprej pridružilo ležišče brez stranic – divan, že v 60. letih 20. stoletja pa so jih začeli nadomeščati z bolj praktičnimi raztegljivimi kavči. Tu in tam so estetiko in modo v tolikšni meri postavili pred funkcionalnost, da so zakonski postelji zamenjali s kavčem ali dvema. Soba je tako dobila dvojno funkcijo: podnevi je bila relativno reprezentančni prostor – dnevna soba (kar je bilo v novozgrajenih blokih samoumevno), v duhu nove mode opremljena s fotelji in z mizico, ponoči pa spalnica.
Omara
Omara je bila del spalnice. V notranjosti je imela dva predala in palico za obešanje garderobe. Material in mere: les (jesen, hrast); v – 190 cm, š – 52 cm, d – 114 cm Izdelano: v 30. letih 20. stoletja
Punčka
V duhu časa je v malokateri spalnici manjkala sedeča punčka – simbol lepega, kič v pravem pomenu besede, a velik modni hit 60. let. Čeprav navidezno igrača, je bila punčka izključno le okrasni predmet, nikoli namenjen igri. Ta idilična podoba nežnosti asociira na odprte meje proti Zahodu, od koder so z nakupovalnih izletov prinašali blago, ki ga v Jugoslaviji ni bilo moč kupiti. Eden takih artiklov so bile tudi najlon zavese, prosojne in tanke so bile na vrhu spiska želja luksuza lačnih kupcev. Podobno veljavo so imele najlon srajce, ki jih ni bilo treba likati.Material in mere: trda plastika; v – 72 cm Izdelano: v prvi polovici 60. let 20. stoletja
Stensko okrasje
Stensko okrasje se je spremenilo v duhu časa: izginili so nabožni motivi izpred druge svetovne vojne in reprodukcije v preprosti plakatni tehniki, pojavili pa so se idilični pejsaži v olju ali temperi, ki so jih za majhen denar izdelovali amaterski slikarji oz. risarji. Ostale so še poročne fotografije, ki pa zdaj niso bile več osrednji motiv nad zakonsko posteljo. Razpelo v bogkovem kotu je zamenjala slika ali kip maršala Tita. Nova religija: socializem/ komunizem je zamenjala malika. Poplava teh podob je sledila po njegovi smrti v začetku 80. let.Obdobje: 60. leta 20. stoletja
Stensko okrasje
Stensko okrasje se je spremenilo v duhu časa: izginili so nabožni motivi izpred druge svetovne vojne in reprodukcije v preprosti plakatni tehniki, pojavili pa so se idilični pejsaži v olju ali temperi, ki so jih za majhen denar izdelovali amaterski slikarji oz. risarji. Ostale so še poročne fotografije, ki pa zdaj niso bile več osrednji motiv nad zakonsko posteljo. Razpelo v bogkovem kotu je zamenjala slika ali kip maršala Tita. Nova religija: socializem/ komunizem je zamenjala malika. Poplava teh podob je sledila po njegovi smrti v začetku 80. let.Obdobje: 60. leta 20. stoletja
Otroški voziček
Izdelano: v prvi polovici 60. let 20. stoletja Izboljšan položaj v družbi se je poznal tudi pri otrocih. Namesto na materinih rokah so najmlajši potovali v visokih vozičkih z vzmetmi. Material in mere: kovina, umetno usnje (skaj), guma; v – 90 cm, š – 42 cm, d – 120 cm
Kolo
V 60. letih sta se pojavila tudi kolo in motor, največkrat uvožena iz Nemčije ali Italije. Neposredno ti dve prevozni sredstvi, ki sta prišli v širšo uporabo ravno v 60. letih, s samo bivalno kulturo nimata veliko opraviti, sta pa krasili marsikateri vhod v kolonijsko kuhinjo. Dostopni so postali tudi avtomobili. Priljubljeni fiati – fički v tem obdobju še niso bili parkirani v kolonijah, ampak pred novimi bloki.Material in mere: železo, krom, guma; v – 100 cm, d – 198 cm Izdelano: leta 1956
